Zdravstveni sistemi v Evropski skupnosti

Vsebina predmeta:

 

Izvajalci:

 

Zdravstveni sistemi v Evropski skupnosti:

Zdravstveno varstvo je temeljna človekova potreba in eden od pomembnih dejavnikov socialne varnosti v državah socialne blaginje, zato vse države, ki sledijo tej paradigmi zdravstveno dejavnost in zdravstveno zavarovanje uredijo s pravnimi predpisi. Pravna ureditev zdravstvene dejavnosti in zdravstvenega zavarovanja nam kažeta ogledalo družbe določene države, v kateri proučujemo sistem zdravstvenega varstva. V posameznih državah EU so različni modeli zagotavljanja javnega zdravja in socialne varnosti. Pri predmetu bomo obravnavali nekatere države EU, bolj natančno bodo obravnavani posamezni sistemi držav in ekonomski ter socialni vidiki tistih držav, na osnovi katerih bodo prepoznani vzorci in posledice različnih zdravstvenih in socialnih politik. Različni sistemi zdravstvenega varstva v svetu in Evropi so nastali zaradi različnih stališč družbe do socialnih oz. zdravstvenih tveganj, razvili različne sisteme financiranja (Beveridge, Bismark, svobodni trg ipd.) in organiziranosti zdravstvene dejavnosti, preskrbe z zdravili in drugih zdravstvenih aktivnosti. Posamezni podsistemi zdravstvenega varstva imajo značilne družbene, tehnološke in organizacijske značilnosti. Poseben pomen ima sodoben razvoj metod za vrednotenje sistemov zdravstvenega varstva (HSPA - Health Systems Performance Assessment). 

Zavarovalništvo v zdravstvu predstavlja enega stebrov vsakega sistema zdravstvenega varstva, saj omogoča različno stopnjo vzajemnosti oz. solidarnosti pri skrbi za zdravstvena tveganja prebivalstva. Raven »podržavljenosti« zdravstvenega zavarovanja kaže na stopnjo uspešnosti zdravstvene službe. Da bi zagotovili pravičnost, dostopnost in kakovost učinkovitih zdravstvenih storitev vsem državljanom, potrebnih zdravstvene oskrbe morajo države sprejemati kompromise, na katere poleg socialnih, javnozdravstvenih, ekonomskih in filozofskih teorij ključno vpliva dnevna politika, ki pod vplivom občil in lastnega političnega marketinga sprejemajo ključne odločitve. 

Načrtovanje in zdravstvena politika sta zato pod stalnim pritiskom reform, da bi sistemi vzdržali naraščajoče stroške v zdravstvenem in socialnem varstvu, ki nastajajo zaradi demografskih sprememb, zlasti staranja prebivalstva, preseljevanja, mešanja kultur, nezaposlenosti, napredka v medicinski tehnologiji in farmacevtski industriji, povečanih zahtev prebivalstva, večje informiranosti uporabnikov o pravicah in procesa globalizacije. Za uspešnost države blaginje je neobhodna enotnost delovanje sistemov zdravstvenega in socialnega skrbstva, kar je zlasti v tranzicijskih državah in v državah z liberalnimi ali močno tržno usmerjenimi ekonomijami pogosto žrtvovano v politični igri. 

Znotraj posameznega sistema zdravstvenega varstva so izrednega pomena politike in strategije, ki zagotavljajo izvajanje nacionalnih politik. Različni modeli organizacije zdravstvene dejavnosti in zdravstvenega zavarovanja ter relacije z industrijami in dejavnostmi, ki poslujejo s sistemom zdravstvenega varstva predstavljajo vsakodnevni izziv in znanje za uspešno poslovanje zdravstvenih organizacij ter skladen napredek javnega zdravja. Akterji potrebujejo znanje in orodja za razprave o zdravstveni politiki, jasne postopke priprave smernic in modelov plačevanja zdravstvenih storitev ter njihovo uresničevanje v praksi, znanje za analizo zdravstvenih politik, poznavanje zdravstvene zakonodaje, znanje za razvoj sposobnosti kritičnega ocenjevanja in analize zdravstvenih sistemov, poznavanje vpliva globalizacije na razvoj zdravstvenih politik in zdravje, ter strategije usklajenega delovanja vseh zdravstvenih institucij in organizacij. 

 

Preverjanje znanja:

  • Ocena seminarjev,
  • Ocena nalog,
  • Ocena izdelkov domačih nalog. 

 

  • Študijska literatura:
    Osnovna literatura: 
    Česen M. Osnove upravljanja sistema zdravstvenega varstva. Ljubljana: ZZZS, 1998. 
    Toth, Martin: Zdravje, zdravstveno varstvo, zdravstveno zavarovanje. -Ljubljana: Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, 2003. 
    3Health 21. The health for all policy framework for the WHO European Region. Copenhagen: WHO Regional Office for Europe, 1999. Dosegljivo na: http://www.euro.who.int/document/health21/wa540ga199heeng.pdf. 
    www.healthpolicymonitor.org (Health Policy monitor of the Bertelsmann Foundation). 
    European Observatory on Health Systems and Policies: HIT Country profiles, www.euro.who.int/observatory/ctryoinfo. 
    Dopolnilna literatura: 
    Slovenska zdravstvena zakonodaja. http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r03/predpis_ZAKO213.html. 
    Strateški cilji in usmeritve za nacionalni plan zdravstvenega varstva. http://www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si/pageuploads/aktualno/javna_razp...
    Česen, Marjan: Reforma zdravstva v Sloveniji. -Ljubljana: Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, 2006. 
    Albreht T, Cesen M, Hindle D, Jakubowski E, Kramberger B, Kerstin Petric V, Premik M, Toth M. Health Care Systems in Transition: Slovenia. Copenhagen: WHO Regional Office for Europe on behalf of the European Observatory on Health Care Systems, 2002. Dosegljivo na: http://www.euro.who.int/document/E76966.pdf
    Sistemi financiranja v zdravstvu: mednarodna primerjava. Ljubljana: Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, 1999. 
    www.who.int/whr/previous/en (WHO health reports). 
    www.epha.org (European Public Health Alliance). 
    www.euro.who.int/observatory (European Observatory on Health Systems and Policies). 
    Dodatna literatura: 
    Jakubowski Elke, Busse Reinhard: Health care systems in the EU: a comparative study, European Parliament, Luxembourg, 1998. 
    Busse Reinhard, Riesberg Annette:: Health care systems in transition: Germany Copenhagen, 2004. 
    Blank Robert, Burau Viola: Comparative Health Policy, Palgrave Macmillan, 2004. 
    Gelissen John: Worlds of Welfare, Worlds of Consent? Public Opinion on the Welfare State, in: International Comparative Social Studies 4/2002. 
    Esping-Anderson Gosta: the Three Worlds of Welfare Capitalism, Princeton University press, 1990. 
     
     

 

 

Monika Santorini, študentka dietetike
“Dodiplomski študij Zdravstvene nege na UP FVZ je zelo dinamičen in pester. Poleg predavanj, ki nam dajejo teoretično podlago, lahko novo pridobljeno znanje s pridom uporabljamo na kliničnih usposabljanjih in tudi kasneje pri svojem delu. Če te zanima delo z ljudmi in področje zdravstva, je to študij zate!” - Mirko Ilić, študent študijskega programa Zdravstvena nega UP FVZ
Monika Santorini, študentka dietetike
“Za študij dietetike sem se odločil, saj je to področje zelo perspektivno. V današnjih časih se soočamo z "epidemijo debelosti" in smo to kar jemo. Prav tako, je to edini študij v Sloveniji na področju prehranskega svetovanja, ker pa študij poteka na obali je to še samo dodaten plus. V času študija pridobiš ogromno teoretičnega znanja, ki ga lahko v času praktičnega usposabljanja podkrepiš s teorijo. Če te zanima zdrav način življenja in želiš svoje znanje deliti naprej potem je zagotovo študij Dietetike prava izbira zate.” - Žan Virtnik, študent študijskega programa Prehransko svetovanje - dietetika
Monika Santorini, študentka dietetike
“Na Fakulteto za vede o zdravju sem se vpisala, ker me je pritegnila študijska smer Prehransko svetovanje - dietetika. Ko sem razmišljala, da se vpišem v ta program, nisem vedela kakšne kompetence in znanja pridobimo po 3 letih študija, vendar sem po obisku informativnega dne ugotovila, da je to smer zame, saj tekom študija spoznaš vpliv hrane na človeško telo in zakaj je pomembno, da je naša hrana kakovostna. S študijskim programom Dietetike sem zadovoljna, študirati na obali pa ima tudi svoj čar.” - Nina Medved, študentka programa Prehransko svetovanje - dietetika

Študenti o nas

Prijava VIS

Prijava e-učilnica