Konferenca: ZDRAVJE DELOVNO AKTIVNE POPULACIJE - 22. 9. 2017, Portorož

S konferenco Zdravje delovno aktivne populacije želi Fakulteta za vede o zdravju Univerze na Primorskem opozoriti na zdravstvene probleme delovno aktivne populacije, predstaviti aktualne študije na tem področju in nove pristope, ki se uporabljajo v praksi. Rdečo nit konference bodo predstavljali aktualni problemi in izzivi na področju preventive in promocije zdravja, ki bodo obravnavani v sklopu petih vsebinskih področij - sekcij konference:

  • DUŠEVNO ZDRAVJE DELOVNO AKTIVNE POPULACIJE

    V delovno aktivnem obdobju se duševno zdravje tesno prepleta z delovnim in prostočasnim življenjem. Oslabljeno duševno zdravje prinaša številne posledice za skupnosti, saj težave vplivajo na življenje bolnikov, njihovih družin, delovnih organizacij in širše družbe. V sklopu sekcije bomo izpostavili različne vidike duševnega zdravja delovno aktivne populacije in preventive pristope.

  • UPORABA INFORMACIJSKO-KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE NA PODROČJU JAVNEGA ZDRAVJA 

    Informacijsko komunikacijske tehnologije (IKT) se vedno bolj uporabljajo na področju javnega zdravja. Številni avtorji navajajo, da so možnosti, ki jih omenjene tehnologije ponujajo, premalo izkoriščene, obenem se pri uporabi tovrstnih tehnologij odpira vrsta etičnih dilem. Pričakovani cilj te sekcije je prikazati stanje in predstaviti smernice na tem področju.

  • DRUŽBENI IZZIVI OHRANJANJA ZDRAVJA ŽENSK

    Spol ima nedvomno pomemben vpliv na zdravje, tako z vidika bioloških kot tudi sociokulturnih razlik. V tem pogledu so ženske skozi različna življenjska obdobja izpostavljene številnim družbenim vplivom, ki oblikujejo njihovo življenje in delo ter posledično tudi njihove reproduktivne možnosti in izbiro. Sekcija bo predstavila različne vidike in pristope k zagotavljanju zdravja žensk v sodobnem svetu.

  • PROBLEMI IN IZZIVI V PREHRANI DELOVNO AKTIVNE POPULACIJE

    Znotraj sekcije bodo predstavljeni izzivi prehranjevanja delovno aktivne populacije in problemi, s katerimi se v sodobni družbi v zvezi s tem soočamo. Izpostavljeni bodo pristopi in ukrepi za izboljšanje prehranjevalnih navad – zmanjšanje uživanja soli ter vključevanje varovalnih živil v dnevno prehrano.

  • TELESNA (NE)AKTIVNOST IN NJEN POMEN ZA MIŠIČNO-SKELETNO IN KARDIO-METABOLNO ZDRAVJE DELOVNO AKTIVNE POPULACIJE

    Znotraj sekcije bo predstavljena mišično-skeletna in kardio-metabolna problematika v kontekstu obremenitev na delovnem mestu in gibalne (ne)aktivnosti. Izpostavljeni bodo pristopi za zmanjševanje/odpravljanje dejavnikov tveganja in za krepitev zdravja zaposlenih.

Vpogled v aktualne trende na omenjenih področjih bodo podali uveljavljeni domači in tuji strokovnjaki v sklopu plenarnih predavanj ter sekcij:
  • prof. dr. Anne Marie Rafferty, King's College London, UK

    Anne Marie Rafferty is Professor of Nursing Policy and former Dean of the Florence Nightingale Faculty of Nursing and Midwifery, King’s College London and Visiting Professor at Imperial College’s Patient Safety Translational Research Centre. She graduated (BSc) SocSci Nursing Studies (Edinburgh University), MPhil (Surgery) (Nottingham University) and DPhil Modern History from Oxford University. She won a Harkness Fellowship in Health Policy to the University of Pennsylvania and was seconded to the Department of Health to work with Lord Ara Darzi on the Next Stage Review of the NHS. She was awarded a CBE in 2008 and appointed to the Prime Minister’s Commission on the Future of Nursing and Midwifery 2009-10 and been recipient of various awards; Nursing Times Leadership Award in 2014 and Health Services Journal Top 100 Clinical Leaders Award in 2015. She holds fellowships from the Royal College of Nursing, American Academy of Nursing and is a member of the Parliamentary Review of the Welsh Health and Social Care Service.

  • izr. prof. dr. Charlotte Edwardson, Diabetes Research Centre, University of Leicester, UK

    Charlotte completed a BSc in Applied Sports Science (2004) and MSc (2005) and PhD (part time, 2010) in Physical Activity and Health, all from Loughborough University, UK. Alongside her PhD she worked as a Research Associate (2005-2010) for the Institute of Youth Sport, Loughborough University where she specialised in the evaluation of physical activity and health initiatives in young people. Following this she moved into the area of diabetes prevention and worked as a Research Associate, University Hospitals of Leicester, UK (2010-2013), on several large randomised controlled trials focused on increasing physical activity and reducing sedentary behaviour in people with a high risk of type 2 diabetes.

    In 2013 she was appointed Lecturer, and subsequently Associate Professor in 2016, in Physical Activity, Sedentary Behaviour and Health in the Diabetes Research Centre, University of Leicester, UK. Her research focuses on understanding the role of physical activity and sedentary behaviour in the prevention and management of chronic diseases, particularly type 2 diabetes. This encompasses experimental, epidemiological and behaviour change intervention studies. She has published more than 50 papers in these research areas and currently holds research grants (totalling >£5 million) from the Medical Research Council, National Institute for Health Research, Department of Health and the European Commission.

  • prof. dr. med. Herbert Löllgen, Gutenberg-University, Mainz, Germany

    Prof. dr. med. Herbert Löllgen, FACC, FAHA, F.FIMS, owns a private practice for Internal Medicine, Cardiology and Sports Cardiology since 2008 and gives lectures at Gutenberg-University in Mainz. His main research focuses on  cardiology, exercise physiology, weightlessness preventive medicine, physical activity and ageing, pre-participation examination. From 1985-2008 he was Head of Department of Internal Medicine, Remscheid Interventional Cardiology, Intensive Care Medicine, Pneumology Sports Medicine, from 1982-85 Head of Department of Medicine and Cardiology at St. Vincenz-Hospital Limburg and from 1978-1982 Vice Head of Department of Cardiology at University of Freiburg. Herbert Löllgen is Honorary President (since 2012) and Past-President (2006-2012) of the German Federation of Sports Medicine and Prevention (2006-2012), Sports Medicine consultant for the German Olympic Sports Society and Consultant to German of Physicians, Berlin (Prevention, Sports Medicine, Drug abuse). Among others Löllgen is member of the German Society of Cardiology, Medical Board of Astronauts, ESA, Medical Selection Board German D1 and D2 Mission, of the American College of Cardiology (ACC, FACC) and American Heart Association (AHA, FAHA) (Gold Member).

  • doc. dr. Saška Roškar, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Ljubljana

    Saška Roškar je zaposlena na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, kjer se ukvarja s preventivo duševnih motenj in promocijo duševnega zdravja. Že več kot desetletje se intenzivno posveča raziskovanju in preprečevanju samomorilnega vedenja. Sodelovala je v številnih domačih in mednarodnih raziskovalnih projektih, pri razvoju in implementaciji različnih preventivnih programov za preprečevanje samomorilnega vedenja za različne ciljne skupine, sodelovala je v skupini za pripravo Resolucije za Nacionalni program za duševno zdravje. Izkušnje ima s svetovalnim, pedagoškim in raziskovalnim delom.

    Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje je vključena v različne preventivne in promocijske projekte, sodeluje pa tudi z drugimi inštitucijami, ki so dejavne na tem področju. V sodelovanju z Visoko šolo za zdravstveno nego Jesenice sodeluje pri izvajanju predavanj pri predmetu »Promocija zdravja«, na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani pa izvaja predavanja pri predmetu »Psihološka preventiva«. Je svetovalka na mladinskem spletnem portalu TO SEM JAZ. Kot svetovalka je opravljala svetovalno delo v Svetovalnici Fužine, Center za socialno delo Fužine. Zaključeno ima drugo stopnjo (od treh) izobraževanja za vedenjsko-kognitivnega terapevta. Pridobljen ima evropski certifikat iz psihologije – EuroPsy.

  • izr. prof. dr. Uroš Rajkovič, Fakulteta za organizacijske vede, Univerza v Mariboru

    Uroš Rajkovič je izredni profesor za področje informacijskih sistemov na Univerzi v Mariboru, Fakulteti za organizacijske vede. Poučuje predmete Baze podatkov, Sistemi za podporo odločanju, Informatiko v zdravstveni negi in druge. Svoje raziskovanje usmerja predvsem v izgradnjo informacijskih sistemov na področju zdravstvene nege in modeliranju odločitvenega znanja.

  • prof. dr. sc. Nada Gosić, Fakultet zdravstvenih studija, Sveučilište u Rijeci

    Nada Gosić, full professor of Medical faculty and Faculty of health studies University in Rijeka, MA in political and social sciences, PhD in philosophy. She is author of four books: Bioetička edukacija (Bioethics Education), Pergamena, Zagreb, 2005, Bioetika in vivo (Bioethics in Vivo), Pergamena, Zagreb 2005, Bioetičke perspective (Bioethical perspectives), Pergamena, Zagreb 2011., and Liječnici-preteče bioetike (Physicians-forerunners of bioethics), Pergamena, Zagreb, 2015. Also she is author of a numbers of scientific and expert works in Medical Ethics, Bioethics and Healthcare Ethics. She was head of the scientific projects Bioetika i politika (Bioethics and Policy), Bioetika i kultura (Bioethics and Culture), realized with the support of the Ministry of Science, Education and Sports of the Republic of Croatia.

  • dr. Urška Blaznik, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Ljubljana

    Urška Blaznik je študirala na Univerzi v Ljubljani, kjer je končala diplomski študij na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo kot kemik/biokemik, na isti fakulteti končala Specializacijo iz sanitarne kemije in doktorirala leta 2015 na Medicinski fakulteti. Kot analizni kemik je leta 1993 pričela z delom v  sanitarno-kemijskem laboratoriju regionalnega Zavoda za zdravstveno varstvo v Kranju. Dvanajst let kasneje se je  pridružila področju varnosti živil in ocenjevanju tveganja za zdravje ljudi na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje v Ljubljani, kjer dela kot zdravstvena raziskovalka. Njena področja raziskovanja so povezana z javnim zdravjem in prehrano, bolj podrobno z oceno izpostavljenosti kemijskim dejavnikom tveganja v živilih, varnostjo živil in v zadnjem obdobju s preoblikovanjem živil in raziskovanju prehranskih vnosov ter zaužitih količin živil v populaciji. Doktorirala je s področja kumulativnega delovanja nekaterih pesticidov preko sadja in zelenjave na zdravje otrok. 

  • izr. prof. dr. Metoda Dodič Fikfak, Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa, Univerzitetni klinični center Ljubljana

    Izr. prof. dr. Metoda Dodič Fikfak, dr. med., spec. MDPŠ, je predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana vse od leta 2000. Po diplomi na ljubljanski Medicinski fakulteti in opravljenem magisteriju je doktorirala iz epidemiologije delovnega okolja na University of Massachusetts, Lowell v Združenih državah. Vodila je Zdravstveni dom v Postojni in Inštitut za socialno medicino v Ljubljani. Ima več kot 20 let izkušenj z delom na področju medicine dela, javnega zdravja, menedžmenta v zdravstvu ter aplikativne znanosti. V letih 1999-2000 je vodila projekta Phare – Razvoj slovenskega sistema zdravja in varnosti pri delu in Nacionalne smernice za azbest. Sodeluje pri številnih evropskih in domačih projektih in raziskovalnih nalogah. Na ALUO uči ergonomijo, na Medicinski fakulteti v Ljubljani pa epidemiologijo delovnega okolja. Že več kot 15 let aktivno sodeluje pri strokovnih aktivnostih za prepoved uporabe in širitev osveščenosti o nevarnosti uporabe azbesta v Sloveniji in svetu. Je avtorica številnih raziskav na tem področju. Zadnje leta s konkretnimi podatki opozarja na zdravstvene posledice prestrukturiranja gospodarstva na zdravje ljudi. Za svoje delo je prejela več nagrad: Harriet Hardy Award, Public Health and Human Rights Association iz ZDA ji je leta 2006 podelil mednarodno nagrado, v Sloveniji pa je prejela nagrado roža mogota. Je predsednica strokovnega sveta humanitarnega društva bolnikov zaradi azbesta, članica  številnih stanovskih in strokovnih skupin, združenj, komisij in strokovnega kolegija ter podpredsednica strokovnega sveta za medicino dela, prometa in športa itd.

Konferenca je namenjena strokovnjakom iz prakse, raziskovalcem, visokošolskim učiteljem in študentom, ki se posredno ali neposredno ukvarjajo s področjem javnega zdravja in z njim povezanih strok.

V jutranjem delu konference bodo potekala plenarna predavanja. Sekcije bodo potekale zaporedno, kar bo slušateljem omogočilo celostni vpogled v zdravje delovno aktivne populacije. Plenarna predavanja bodo potekala v angleškem jeziku. Predavanja v sklopu sekcij bodo potekala glede na preference udeležencev, ki bodo predstavljali svoje prispevke.


POMEMBNI DATUMI

  • Aktivni udeleženci konference do 30. junija 2017.
  • Pasivni udeleženci najkasneje do 20. avgusta 2017 (zadnji rok prijave!)
    ​►
    E-prijava
  • Datum oddaje povzetka (obvezno): 3. april 2017.
  • Datum oddaje dolgega prispevka (opcijsko): 31. maj 2017.
    Navodila za oddajo prispevka so priložena: Oddaja prispevka - Navodila   Predloga prispevka                                                                                                                                                                                               
                                                                     

KOTIZACIJE

 

CENIK – vse cene vključujejo 22 % DDV       

           ZGODNJA PRIJAVA           

do 30. junija 2017

      PRIJAVA

do 20. avgusta 2017

AKTIVNA UDELEŽBA

Prijava aktivnih udeležencev

100,00 EUR

/

Mentorji UP FVZ

45,00 EUR

/

Študenti

15,00 EUR

/

PASIVNA UDELEŽBA

Prijava pasivnih udeležencev

120,00 EUR

180,00 EUR

Mentorji UP FVZ

70,00 EUR

90,00 EUR

Študenti

30,00 EUR

30,00 EUR

 

Do 30. junija 2017 je obvezna prijava za aktivne udeležence, za pasivne udeležence – slušatelje pa do 20. avgusta 2017. V kotizacijo (z vključenim 22% DDV) so všteti zbornik povzetkov, USB ključek s prispevki konference, prigrizki in potrdilo o udeležbi. ​Več informacij o pogojih ter rokih plačila si lahko preberete tukaj. Prijavite se lahko elektronsko ali pošljete natisnjen prijavni obrazec na naslov UP FVZ, Polje 42, 6310 Izola.

♦♦♦

LOKACIJA KONFERENCE

Konferenca bo potekala v konferenčnih prostorih Grand hotela Portorož.

♦♦♦

Za dodatne informacije

prosimo pišite na: conference@fvz.upr.si

♦♦♦

PROGRAMSKI IN ORGANIZACIJSKI ODBOR

Vodja programskega odbora

Izr. prof. dr. Boštjan Žvanut, UP Fakulteta za vede o zdravju

Vodja organizacijskega odbora

Izr. prof. dr. Nejc Šarabon, UP Fakulteta za vede o zdravju

 

 

 

 

 

 

DUŠEVNO ZDRAVJE DELOVNO AKTIVNE POPULACIJE

DUŠEVNO ZDRAVJE DELOVNO AKTIVNE POPULACIJE

V delovno aktivnem obdobju se duševno zdravje tesno prepleta z delovnim in prostočasnim življenjem. Oslabljeno duševno zdravje prinaša številne posledice za skupnosti, saj težave vplivajo na življenje bolnikov, njihovih družin, delovnih organizacij in širše družbe. V sklopu sekcije bodo izpostavljeni različni vidiki duševnega zdravja delovno aktivne populacije in preventivni pristopi.
UPORABA INFORMACIJSKO-KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE NA PODROČJU JAVNEGA ZDRAVJA

UPORABA INFORMACIJSKO-KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE NA PODROČJU JAVNEGA ZDRAVJA

Informacijsko komunikacijske tehnologije (IKT) se vedno bolj uporabljajo na področju javnega zdravja. Številni avtorji navajajo, da so možnosti, ki jih omenjene tehnologije ponujajo, premalo izkoriščene, obenem se pri uporabi tovrstnih tehnologij odpira vrsta etičnih dilem. Pričakovani cilj te sekcije je prikazati stanje in predstaviti smernice na tem področju.
DRUŽBENI IZZIVI OHRANJANJA ZDRAVJA ŽENSK

DRUŽBENI IZZIVI OHRANJANJA ZDRAVJA ŽENSK

Spol ima nedvomno pomemben vpliv na zdravje, tako z vidika bioloških kot tudi sociokulturnih razlik. V tem pogledu so ženske skozi različna življenjska obdobja izpostavljene številnim družbenim vplivom, ki oblikujejo njihovo življenje in delo ter posledično tudi njihove reproduktivne možnosti in izbiro. Sekcija bo predstavila različne vidike in pristope k zagotavljanju zdravja žensk v sodobnem svetu.
PROBLEMI IN IZZIVI V PREHRANI DELOVNO AKTIVNE POPULACIJE

PROBLEMI IN IZZIVI V PREHRANI DELOVNO AKTIVNE POPULACIJE

Znotraj sekcije bodo predstavljeni izzivi prehranjevanja delovno aktivne populacije in problemi, s katerimi se v sodobni družbi v zvezi s tem soočamo. Izpostavljeni bodo pristopi in ukrepi za izboljšanje prehranjevalnih navad – zmanjšanje uživanja soli ter vključevanje varovalnih živil v dnevno prehrano.
TELESNA (NE)AKTIVNOST IN NJEN POMEN ZA MIŠIČNO-SKELETNO IN KARDIO-METABOLNO ZDRAVJE DELOVNO AKTIVNE POPULACIJE

TELESNA (NE)AKTIVNOST IN NJEN POMEN ZA MIŠIČNO-SKELETNO IN KARDIO-METABOLNO ZDRAVJE DELOVNO AKTIVNE POPULACIJE

Znotraj sekcije bo predstavljena mišično-skeletna in kardio-metabolna problematika v kontekstu obremenitev na delovnem mestu in gibalne (ne)aktivnosti. Izpostavljeni bodo pristopi za zmanjševanje/ odpravljanje dejavnikov tveganja in za krepitev zdravja zaposlenih.
< >

Prijava VIS

Prijava e-učilnica